Sem analitičen tip, rada pišem analize, rada razstavljam stvari na prafaktorje, vsakega posebej pogledam z vseh zornih kotov, jih potem sestavim nazaj in očarana opazujem novo nastalo umetnino. V naslednjih nekaj dneh besedilo narcisistično nekajkrat preberem. Tudi službene analize mi ležijo, le da jih po navadi hitro dobim po prstih. Ne zato, ker bi bile slabe, temveč zato, ker ljudje ne marajo resnice. Zakaj ne prikažem podatke na drugačen način, da bomo videti lepše, boljše, uspešnejše, učinkovitejše? Vedno znova me tak spisek želja, oddaljen od resničnosti, za trenutek užalosti … pa ne za dolgo. Kaj pa lahko pričakujem od populacije, ki je odraščala med nenehnimi napadi Amazonk na avtobuse, brutalnimi krajami šolskih torb, iz katerih so enooki škratje pojedli zvezke z domačimi nalogami in prepogostih motenj v zeleno svetlobo odetih letečih krožnikov, ki so neslišno lebdeli nad vrtom pred hišo. Resnica je ogenj, govoriti resnico pomeni žareti in goreti je ugotovil že n...
