Green Like Oak Leaves

I've developed a soft spot for bad guys, lately. Not all of them and definitely not existing ones. Just the bad guys I invent. Well … they are not really that bad, more in a grey zone.
This one has no name; he is based on Erlkönig, but is not him. He's far scarier … or maybe not. I don't know how he looks like, just that his eyes are green … green like oak leaves. He keeps scaring her, lets her get killed and then waits for her impatiently to come to him walking slowly through moist grass, to give her flowers. What happens next, no one knows … but then again, everybody does…

Všeč so mi negativci. Ne vsi in definitivno ne tisti, ki dejansko obstajajo. Samo negativci, ki si jih sama izmislim pa čeprav samo za šolsko nalogo. No, v resnici niso čisto tipični negativci, bolj v sivi coni, niti pozitivni niti negativni, temveč oboje hkrati.
Tale nima imena, čeprav se mi zdi, da se mi misli že predolgo sučejo okoli njega in bi že lahko dobil ime. Temelji na Erlkönigu, vendar ni on. Je bistveno bolj strašljiv … ali pa morda ni, ne vem. Pusti, da se na smrt ponesreči, potem pa nestrpno čaka, da skozi vlažno travo počasi pride k njemu in sprejme šopek močvirskih zvončnic iz njegovih rok. Nihče ne ve kaj je bilo potem … ali pa morda vsi vedo …

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Vincent van Gogh, Med žitom in nebom

What’s In A Name 2016