Nightmare

The worst nightmares I have are ones when I dream about waking up. I think I am in my own bedroom, and it looks like my bedroom, just for one tiny detail … like a big spider hanging from a ceiling or a blond woman sitting on my bed watching me with concern.  Then I wake up again, screaming … and I remember everything. Usually I don't remember my nightmares, perhaps just a sense of fear, or not even that, just that I dreamt about something bad or strange in a detached way, as if it was not me dreaming.

This painting is a combination of an art nouveau relief of a woman's face among foliage and a nightmare I had years ago, while sleeping in my gran's house, which at dusk became scarier and scarier until I used to stare into the darkness until I was too tired to stare. The house still makes my imagination run wild in a strange way, only I don't sleep there anymore. I opened my eyes into a dark room to see a woman's face in shades of grey hovering above mine. The scary part was that it was my face …


Najhujše more imam takrat, ko sanjam, da se zbujam. Takrat mislim, da sem v svoji spalnici. Res je videti kot moja, razen male podrobnosti, kot na primer velikega pajka, ki visi s stropa ali svetlolase ženske, ki sedi na postelji in me zaskrbljeno opazuje. Potem se kriče znova zbudim. Takih sanj se še dolgo spominjam, za razliko od drugačnih mor, od katerih se spomnim samo strahu ali občutka, da se mi je sanjalo nekaj slabega ali čudaškega, vendar se tega spominjam na nek distanciran način, kot da se ne bi sanjalo meni. 

Slika je nastala kot kombinacija art novojevskega reliefa z obrazom ženske med zelenjem in more, ki se je spominjam izpred let, ko sem spala v hiši moje babice. Hiša je bila podnevi kot druge hiše, ponoči pa me je bilo vedno strah, da sem strmela v temo, dokler nisem bila preutrujena od strmenja in sem zaspala. Morda bi bilo še vedno tako, le da ne spim več tam. Takrat se mi je sanjalo, da sem se zbudila, odprla sem oči v temo, skozi katero se ni nič videlo, razen ženskega obraza, ki je lebdel nad mojim. Obraz, ki me je gledal, je bil moj …

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Slika
Oni dan je T. na virtualnem polju druženja objavila pesem, zaradi katere so se mi resno orosile oči. Taka preprosta fotka je to bila, videl se je del roke, ki drži knjigo odprto, medtem, ko druga roka fotografira. Pesem sem začutila kot napetost v trebuhu in pekočino za očmi. Pri poplavi poezije se mi to zelo redko dogaja. Zlezla sem čisto k ekranu, da sodelavec, ki je sicer zavzeto študiral druge stvari na svojem ekranu ne bi opazil, da sem nenadoma dobila dvakrat večje oči, ki so opazno bolj bleščeče, trepalnice pa so nekam hitro frfotale. Upam, da nisem kje povzročila cunamija, butterfly effect pa to. Objavljam jo v izvirniku … zadane še bolj. Prolaznik i topola Proširuju ulicu Preopterećenu saobraćajem Seku topole Buldožeri uzimaju zalet I jednim jedinim udarcem Obaraju drveće Jedna se topola samo zatresla Odolela je gvožđu Buldožer se od nje odmiče Bučno unatraške Priprema se za poslednji juriš Među okupljenim prolaznicima Stoji i jedan postariji čovek Skida šeši...
Preberite več

Istarski cukarini

Slika
Že nekaj let se ne ukvarjam z novoletnimi darili. Začelo se je z razmišljanjem o tem kaj kupiš človeku, ki ima vse, preko moje averzije do nakupovalnih središč v prazničnem času in se končalo s posvojitvijo svakinjine ideje o peki piškotov, ki se lahko lično zapakirajo v vrečke ali škatlice. Vsako leto napečem nekaj vrst piškotov, ki jih potem med seboj zmešam. Nekaj jih je stalnih, kot na primer frizijski keksi, mandljeve ploščice in istarski cukarini. Recept zanje sem našla pred leti na neki hrvaški spletni strani, gre pa takole: »Tim jednostavnim starinskim keksima umočenim u lozovaču i kristalni šećer nekome zasladite susret.« Všeč mi je tole: nekome zasladite susret … Sestavine: 500 g ostre moke 150 g sladkorja 150 g masla 1/2 vrečke pecilnega praška 2 jajci 1 vaniljev sladkor malo soli žganje in kristalni sladkor Sestavine zmešamo in jih dobro pregnetemo. Testo pustimo za kratek čas počivat (ne dajem ga v hladilnik, samo pri miru ga pustim). Oblikujemo piškote (če imam f...
Preberite več

Gotske refleksije

Slika
Še ena tečajniška, potem pa neham, res … potem do nadaljnjega nimam tečajev. Dokler ne dobim urnika za fax, se ne menim o ničemer. Človek si mora postaviti prioritete, ne? In to nima nobene zveze s tetami, da ne bo pomote. Zadnje veliko vprašanje v stilu Hamleta in podobnih je bilo: Ali imeti zadovoljne tečajnike ali ne. Pravzaprav je šlo za gotico. Ne vem zakaj ob tej besedi vedno pomislim na skrajno nevarne bojevnike iz stripa o Asterixu, ki govorijo v gotici. Brez heca, njihovi dialogi so bili v oblačkih dejansko izpisani v gotici. To je bila ena od mojih prvih kaligrafskih zaljubljenosti, poleg naslova Financial Timesa in še enega časopisa, ki se ga ne spomnim več pa nič ne de. »Mi bi še eno pisavo,« so rekli predzadnjič, presenetljivo složno. »Eno tako, ki ne zavzame preveč prostora.« Kaj naj rečem na to? Nimam težav s tem, da se več naučijo, D, moja organizatorka pa tudi ne, imava radi zadovoljne tečajnike. OK, gotica bi šla. Ni tako hudo kot je videti. 5 konic peresa, kot ...
Preberite več