Črka sama po sebi nima pomena, razen, če jo z drugimi združimo v besedo, ki jo postavimo v določen kontekst. Črke, razmetane po platnu, pisane v vseh štirih smereh ne povedo ničesar o besedah, iz katerih izhajajo. Slika je nastala ob poslušanju glasbe, pesmi s čustvenimi in družbeno angažiranimi besedili, ki jih je pel Ronnie Drew, nekdanji član skupine The Dubliners. Črke so elementi besed, ki tvorijo besedila pesmi. Po svoje na tak način ustrezajo Marinettijevim osvobojenim besedam, s tem, da so črke osvobojene pomena, ki ga nosijo združene v besede. Namesto hrupa, ki ga je Marinetti dosegel s staccato nizanjem besed, je tu tišina. Izločene črke so navidezno osvobojene. Če jim odvzamemo sposobnost tvoriti besede, ki jim dajejo možnost sodelovanja v pomenu, jih v resnici nismo osvobodili. Samo izpraznili in odtujili smo jih od samih sebe. Kot odmev Munchovega krika, z rdečo barvo poudarjene tesnobe, strahu in zaskrbljenosti spričo smeri v katero gremo. Rezultat – naše živ