Vešča

Ko sem bila majhna sem se bala vešč. Večje, ko so bile, strašnejše so bile moje fantazije o njih. Spomnim se, da se nekoč, ko smo bili na morju v kampu in sem morala ponoči na stranišče, nisem upala sesti na školjko, ker bi to pomenilo, da bi hrbet obrnila ogromni, kot moja dlan veliki snežno beli vešči, ki je zadrogirano sedela na luči.

Na slikah so čisto OK.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Unciala, okvirji in omejitve

Gotske refleksije

La Biennale di Venezia - Viva Arte Viva