Lepopisana

Pred nekaj manj kot enim letom sem izvedela, da sem letos avgusta vabljena na Tisko akademijo akvarela v Novi Bečej. Od začetnega navdušenja, preko maničnega uničevanja papirja, do ugotovitve, da je vendarle vse v redu, je preteklo kar nekaj namišljenih kolutov zlorabljenega papirja. Neznani par, ki se pripelje v kombiju in vsak teden pokrade papir iz zbiralnika pod blokom, si je veselo mel roke vsakokrat, ko sem ugotovila, da bo treba kdaj pa kdaj eliminirati nedoločeno število eksperimentov. Potem sem se pomirjeno spomnila, da akvarel delam že od začetka, moje kaligrafske korenine poganjajo iz akvarela. S časom sem se, ne vem zakaj, znašla globoko v akrilu, na vonj akvarelnih barvic, mehkobo veveričjega čopiča in teksturo papirja pa počasi pozabila. Pred časom sem ugotovila, da imam letos talent za to, da ljudi spravljam v nemogoče situacije s tem, da ne vedo prav dobro kam bi me popredalčkali ali pa jih ob pravem času presenetim. Čista uživancija. :-) Kot popoln outsider sem p