Unciala, okvirji in omejitve
Prejšnji teden sem začela s kaligrafsko delavnico, na kateri se učimo uncialo. Ko sem želela še pred začetkom tečaja nekomu na hitro pojasniti katera pisava je to, so mi prišli na misel plakat za Riverdance, Irish Pub in tetovaže, narejene iz irskih vozlov. Čeprav so to najočitnejši primeri, je unciala še mnogo več … predvsem pa je še mnogo starejša. Izvira iz 2. ali 3. stoletja iz severne Afrike. Iz česa se je razvila, bi se verjetno dalo razpravljati. Nedvomno je podobna grški unciali, ki je bila uradna pisava krščanske cerkve. Ker je krščanstvo v tistem času vedno bolj dobivalo na pomenu in se širilo po rimskem imperiju, je verjetno, da so grško uncialo zgodnji kristjani prilagodili svojim potrebam in latinščini.
Unciala je majuskula, ima samo velike črke. Tečajniki so po navadi presenečeni, saj menijo da je ravno obratno, ker so črke na prvi pogled podobne našim malim. Črke so okrogle in velike, zavzamejo veliko prostora, dolge besede so videti razpotegnjene. Eden od mojih večnih nasvetov je, da naj se ne bojijo korajžno potegniti poteze, naj bo široko in sproščeno. Vedno se vidi, če je roka trda, posebej še pri daljših potezah, ki postanejo nekako nalomljene, kot da bi se človek vmes ustavljal. In naj se ne bojijo papirja. Porabijo ga lahko kolikor želijo, nič ni narobe, če bomo kak neuspeli eksperiment vrgli v koš za smeti. Še ena zanimiva reč je ta, da v tistem času niso pisali pike na i, j pa sploh ni obstajal. Pisali pa so piko na y, da bi ga ločili od rune thorn, ki je s časom postajala podobna y. Razlog je menda v tem, da so s pojavom tiska y imeli, thorn pa ne. Izgovarja se kot th, tu pa nastane še ena simpatična zmeda. V starih zapisih Ye Olde itd. ne pomeni nič drugega kot The Old itd. Ye torej v tem primeru ni you ali your.
Opažam, da take stvari tečajnike do neke mere zmedejo. Kaj pa strešice? Naredite jih tako, kot jih delate v vsakdanji pisavi, samo da ne bodo prevelike. Kako pa naredim veliko črko? Vse so velike. Ampak, kaj pa, če hočem veliko začetnico, na začetku stavka? Naredite malo večjo. Sicer pa … ali res mora biti na začetku stavka velika začetnica, če pišemo s samimi velikimi črkami? Ali res moramo nujno pisati piko na i? Če se prav spomnim niti v šoli na velikih črkah nismo smeli pisati pike na i.
Na vsakem tečaju pomislim kako trdno smo vpeti v pravila pisanja, ki smo se jih učili v osnovni šoli. Z leti sicer malo prilagodimo svojo pisavo, vendar hujših odstopanj ni. Tiste malo starejše so celo maltertirali z lepopisom. Tudi mene so, vendar sem se samovoljo odločila, da čisto lepo pišem in sama sebi narisala kljukico z rdečim kemičnim svinčnikom, kot bi to naredila tršica. Hvala bogu, ni nikoli preverjala. Navada je očitno res železna srajca, ki predstavlja dovolj močan okvir, ki nas utesnjuje pa se tega niti ne zavedamo. V tem primeru nas niti ne moti, saj pisava ni tako »pomembna«, da bi se čutili zvezane, ker nečesa ne bi smeli. Sploh pa zadnje čase vedno manj pišemo na roko. Tehnologija se je tudi na tem področju tiho, vendar nasilno prelevila v naše gospodarje.
Komentarji
Objavite komentar