Ob 25-letnici

Nimam navade odgovarjati na neodgovorjene klice številk, ki jih ne poznam. Vem, nekoliko čudno v dobi obsedenosti z nenehno dosegljivostjo. Po navadi me niti ne zanima čigava je številka, enostavno neham misliti nanjo. Zadnjič je bilo drugače. Po prvotnem odzivu v stilu "me bo že poklical, če je nujno", mi ni dalo miru. V službi v zadnjem času delam na treh različnih računalnikih. Včasih se počutim kot kontrolor leta ali Mr. Spock. V stolu na koleščkih se vozim od enega k drugemu. Takrat pa sem poleg računalnikov v mislih imela tudi telefon, kar se ne zgodi prav pogosto (zato tudi ni zadnji krik mode). No, prav, stric G bi morda celo vedel. In je. In sem prekršila pravilo.

Ali bi naredila kak 3D objekt za razstavo ob 25-letnici šole? Khm ... lahko tudi, čeprav se mi po glavi hkrati lepljivo počasi mota misel, ki pravi, da 3D objektov načeloma ne delam, nekako sem bolj 2D tip. Razmisli in mi napiši, reče. OK, si mislim, napišem tri možnosti, od katerih se mi zdi samo ena taka, ki bi jo res naredila pa še pri tej ne vem kako bi se obnašal material, ker česa takega še nikoli nisem poskusila. Bi dovolili vrtanje v strop? Najverjetneje ne. Čez nekaj časa pride odgovor, ki pravi, da bo raje raztavil sliko, ki jo je "zaplenil" in se bojim, da je nikoli več ne bom videla. Razplet je bil pravzaprav odličen, saj mi je živo srebro nad rdečo črto preprečilo kakršno koli gibanje v smeri kreacije nesojenih 3D objektov.

Proti zapadu - brodolom upanja, akril na vezani plošči, 50 × 50 cm, 2013. Več piše tukaj: http://lepopisana.blogspot.com/2013/04/proti-zapadu-brodolom-upanja.html

To se je dogajalo v začetku marca, razstava je bila v začetku aprila, objava sledi zdajle. Razstava je v galeriji Spomeniško-varstvenega centra in še vedno teče, če bi si jo moj zvesti bralec in pol želel ogledati.

Edino kar sem pogrešala, so bili napisi pod slikami, ki bi gledalcu povedali kdo je avtor in s kakšnim delom imamo opravka. Nekaj del mi je bilo še posebej všeč pa nimam pojma čigava so ... ne podpisujejo se vsi na vidno mesto. ;-)
 




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Slika
Oni dan je T. na virtualnem polju druženja objavila pesem, zaradi katere so se mi resno orosile oči. Taka preprosta fotka je to bila, videl se je del roke, ki drži knjigo odprto, medtem, ko druga roka fotografira. Pesem sem začutila kot napetost v trebuhu in pekočino za očmi. Pri poplavi poezije se mi to zelo redko dogaja. Zlezla sem čisto k ekranu, da sodelavec, ki je sicer zavzeto študiral druge stvari na svojem ekranu ne bi opazil, da sem nenadoma dobila dvakrat večje oči, ki so opazno bolj bleščeče, trepalnice pa so nekam hitro frfotale. Upam, da nisem kje povzročila cunamija, butterfly effect pa to. Objavljam jo v izvirniku … zadane še bolj. Prolaznik i topola Proširuju ulicu Preopterećenu saobraćajem Seku topole Buldožeri uzimaju zalet I jednim jedinim udarcem Obaraju drveće Jedna se topola samo zatresla Odolela je gvožđu Buldožer se od nje odmiče Bučno unatraške Priprema se za poslednji juriš Među okupljenim prolaznicima Stoji i jedan postariji čovek Skida šeši
Preberite več

Vincent van Gogh, Med žitom in nebom

Slika
Vincent van Gogh, Tihožitje s krompirjem, 1885, olje na platnu, 47 x 57 cm, Museum Boijmans-van Beuningen, Rotterdam (posojeno iz privatne zbirke) Verjetno imajo res prav tisti, ki pravijo, da ima vse svoj čas. Ta fraza mi nikoli ni bila posebno všeč, saj sem jo kot šolarka pogosto slišala. Tudi Van Gogh ima v moji glavi svoj čas. Nekoč sem ga poznala predvsem po Sončnicah in Zvezdni noči, po kakšnem avtoportretu in kratkih opisih v pregledih zgodovine umetnosti. Pa še nekaj je … stavek, ki se ga spomnim iz otroštva: to je tisti slikar, ki si je odrezal uho. Potem sem pred kakšnim mesecem prebrala knjigo ravno o tem: Van Gogh's Ear: The True Story, avtorice Bernadette Murphy. Knjiga ne govori samo o okoliščinah, ki so privedle do epizode z ušesom, ampak tudi o njegovem življenju, delu in pogledu na svet. Knjiga mi je Van Gogha približala kot človeka. Nehal je biti samo oddaljena figura iz knjig o zgodovini umetnosti, ki načeloma ne povedo prav veliko. Dodatno navdušenje j
Preberite več

What’s In A Name 2016

Slika
I 've never taken part in a reading challenge before. When I stumbled upon What's In a Name, I decided to give it a try. Here it goes:   The basics The challenge runs from January to December. During this time you choose a book to read from each of the following categories (examples of books you could choose are in brackets – I’ve included some from other languages, and translations most definitely count!): A country (try not to use ‘Africa’!) Suggestions: Daphne Du Maurier’s Jamaica Inn, Xiaolu Guo’s I Am China, Martin Wagner’s Deutschland) An item of clothing (Su Dharmapala’s Saree, Ann Brashare’s The Sisterhood Of The Traveling Pants, Javier Moro’s El Sari Rojo; Pierre Lemaitre’s Vestido De Novia) An item of furniture (Marghanita Laski’s The Victorian Chaise-Longue; C S Lewis’s The Silver Chair; Goslash;hril Gabrielsen’s The Looking-Glass Sisters) A profession (Adriana Trigiani’s The Shoemaker’s Wife; Mikhail Elizarov’s The Librarian) A month of the year (El
Preberite več