Ne vem kaj je z mano in beneškim Bienalom, ampak letos je, tako kot pred dvema letoma, deževalo. Nekaj dni prej sem na glas razmišljala, da bi rada doživela poplavljene Benetke. Dan pred odhodom pa nam je Šola poslala obvestilo, da se pričakuje dvig vode in da naj se primerno obujemo. Poletna obutev torej ne pride v poštev, je bilo dopisano. Na koncu nisem doživela poplave, saj se morje dvigne le v starem mestnem jedru, na Markovem trgu in še posebej okoli cerkve svetega Marka, ki je najnižja točka Benetk. Nisem preverila kako je z vodo, raje sem se ukvarjala s svetovnimi prihodnostmi. Okwui Enwezor si je letošnji bienale zamislil pod naslovom Vse prihodnosti sveta, vendar to ni enotna tema, pod katero naj umetniki umestijo svoje prispevke. Vse prihodnosti sveta naj bi razumeli kot prepletajoče se filtre, ki prekrivajo drug drugega. Kustos se je osredotočil na pretrese, ki po stoti obletnici začetka prve svetovne vojne in sedemdeseti obletnici konca druge, preplavljajo svet. O