Lucifer, akvarel, severni pol in hotel Metropol
Baje, da prihaja Lucifer. Tako pravijo italijanski vremenoslovci. Tudi moj ponudnik za vreme trdi, da bo od jutri dalje cele tri dni 37 stopinj. Ni mi do tega, da bi hodila v to vročino, čeprav malo svežega zraka, ne glede na temperaturo, tudi ne škodi. Ne vem, trenutno zmaguje statičnost. Dopust se že čuti, le da so letos v službi vsi podivjali in bi radi vse in po možnosti takoj. Kam je šla poletna ležernost tudi ne vem. 14. avgusta grem v Novi Bečej na Tisko akademijo akvarelov. Zadnjič sem bila tam pred tremi leti, ko sem kot popoln outsider prijadrala na kolonijo, kjer se slika izključno čisti akvarel. Tokrat sem pripravljena. Tudi moj akvarelni guru S bo tam. Pa še poletna panonska vročina in gost cigaretni dim, ki spominja na zakotne kafane iz sedemdesetih let. Tako pravijo tisti, ki se jih spominjajo. S že vseskozi trdi, da sem najebala. Bolj ko se približuje 14. avgust, bolj se mi zdi, da ima prav. Delam si utvare, da se bo Lucifer manj škodoželjno režal, če priž