Benetke, vreme, paus in jesen
V zadnjih nekaj letih, no od 2013 dalje, sem v Benetke na Bienale potovala z Arhousom. Tole zdaj zveni kot potovalna agencija, ampak ni ... pa saj to že veste. Enkrat med tednom sem navila budilko za malo pred četrto sredi noči, ob petih pa smo odrinili megli naproti. Na ta način sem si ogledala tri Bienala in dvakrat doživela slabo vreme, kar samo po sebi ni katastrofa, prijetno pa tudi ni. Zato letos z M-jem oprezava za vsaj pogojno lepim dnem (beri brez dežja). Do sedaj nisva bila posebno uspešna, ko pa je lep dan le prišel, se je zataknilo drugje, večinoma na službeni fronti v obliki obilice dela in / ali po nepotrebnem paničnih šefov. No, Bienale bo do konca novembra. Enkrat že pride najinih pet minut. (Spodnja fotka ni moja, ker je nimam. Čeprav v Benetke vsakokrat pridem po vodi, se niti enkrat nisem spomnila, da bi fotografirala panoramo. Po navadi sem prezaposlena z gledanjem, kar je nekaj popolnoma drugega. Morda se bom letos popravila, če se bom sploh spomnila, seveda.)