Voda in barva
Ko sem bila lansko leto v Novem Bečeju, na Tiski akademiji akvarela, sem se navdušila nad akvarelom. Še posebej nad angleškim akvarelom, potrpežljivim polaganjem plast čez plast čiste barve. Zato sem se letos toliko bolj razveselila Simpozija v okviru bienala akvarela Castra 2015, v Ajdovščini. Govora je bilo v glavnem o samem akvarelu, njegovi skoraj odsotnosti na slovenski umetniški sceni in posledično odnosu galeristov, kustosov in javnosti do akvarela. Predpogoja, da lahko govorimo o akvarelu sta, po mnenju predavateljev, prosojnost barve in papir kot podlaga, čeprav so začetniki akvarela, Egipčani, uporabljali papirus. Na simpoziju so večinoma govorili o alla prima akvarelu. Pogrešala sem angleški akvarel, nekoga, ki bi polagal plast na plast barve do točke, ko več ne bi vedel koliko plasti je v zadnjih mesecih nanesel na papir. Rezultat je globina barve, ki je z mešanjem na paleti ne moremo dobiti. Tako kot slika Aleksandar Bogdanović, na primer ali Maja Verzotti. Ne gle...