Graffiti poetry 3 (Imperia)


Perdona non perché meritano il perdono ma perché tu meriti la pace.
In un pezzo di pietra, in un attimo d respiro, in un' onda di mare sento il vento graffiare il mio viso.
Do domande alle risposte che non hai.
You said you'd never leave ... where are you?
Imperia sveliaaaaaa!
God wild life.

Lately I've been collecting graffiti, if not for other reasons, to see how different they are in different cities. The violent, nasty ones are all pretty much the same, no matter where I go and I'm not much interested in those. I like to look for different ones. Like the above ones I found in Imperia. Judging by the writing, the first and the third were written by the same person. They are philosophical and almost didactic. The poetic ones, the second and the fourth were again probably written by the same person, I'd say younger than the first one. Then, there's the fifth, written in a black marker all over a glass cover of a bulletin board in Porto Maurizio. Someone is dissatisfied with life in Imperia, it seams. And there's the last one. It would perhaps belong in the "violent and nasty" category, it was written, or rather sprayed, on a small fountain close to the sea. However, there's the first word I found interesting. I don't know what it's supposed to mean. Either the first word misses an "o" or god leads a wild life. I rather like the second version.

*

Zadnje čase hodim okoli in zbiram grafite. Zanima me kako se razlikujejo v različnih krajih in državah. Nasilni in obsceni grafiti ne pravzaprav niti ne zanimajo. Ti so povsod enaki. Raje poiščem tiste drugačne, kot so na primer zgornji, ki sem jih pobrala z zidov v Imperiji. Sodeč po pisavi, je prvega in tretjega napisala ista oseba. Nekaj filozofskega in didaktičnega je v njima. Drugi in četrti sta bolj poetična in ju je verjetno spet napisala ista oseba. Mislim, da mlajša od prve. Peti grafit je bil napisan s črnim markerjem po steklenem pokrovu oglasne deske v Portu Mauriziu. Nekdo je očitno nezadovoljen z življenjem v Imperiji. Zadnji je malce drugačen. Najverjetneje bi sodil v kategorijo "nasilni in obsceni". Nasprejan je po malem vodnjaku ob obali. Zanimiv se mi je zdel pravzaprav samo zaradi prve besede. Lahko, da v prvi besedi manjka "o", lahko pa da bolj živi divje življenje. Druga verzija mi je bolj všeč.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Slika
Oni dan je T. na virtualnem polju druženja objavila pesem, zaradi katere so se mi resno orosile oči. Taka preprosta fotka je to bila, videl se je del roke, ki drži knjigo odprto, medtem, ko druga roka fotografira. Pesem sem začutila kot napetost v trebuhu in pekočino za očmi. Pri poplavi poezije se mi to zelo redko dogaja. Zlezla sem čisto k ekranu, da sodelavec, ki je sicer zavzeto študiral druge stvari na svojem ekranu ne bi opazil, da sem nenadoma dobila dvakrat večje oči, ki so opazno bolj bleščeče, trepalnice pa so nekam hitro frfotale. Upam, da nisem kje povzročila cunamija, butterfly effect pa to. Objavljam jo v izvirniku … zadane še bolj. Prolaznik i topola Proširuju ulicu Preopterećenu saobraćajem Seku topole Buldožeri uzimaju zalet I jednim jedinim udarcem Obaraju drveće Jedna se topola samo zatresla Odolela je gvožđu Buldožer se od nje odmiče Bučno unatraške Priprema se za poslednji juriš Među okupljenim prolaznicima Stoji i jedan postariji čovek Skida šeši...
Preberite več

Istarski cukarini

Slika
Že nekaj let se ne ukvarjam z novoletnimi darili. Začelo se je z razmišljanjem o tem kaj kupiš človeku, ki ima vse, preko moje averzije do nakupovalnih središč v prazničnem času in se končalo s posvojitvijo svakinjine ideje o peki piškotov, ki se lahko lično zapakirajo v vrečke ali škatlice. Vsako leto napečem nekaj vrst piškotov, ki jih potem med seboj zmešam. Nekaj jih je stalnih, kot na primer frizijski keksi, mandljeve ploščice in istarski cukarini. Recept zanje sem našla pred leti na neki hrvaški spletni strani, gre pa takole: »Tim jednostavnim starinskim keksima umočenim u lozovaču i kristalni šećer nekome zasladite susret.« Všeč mi je tole: nekome zasladite susret … Sestavine: 500 g ostre moke 150 g sladkorja 150 g masla 1/2 vrečke pecilnega praška 2 jajci 1 vaniljev sladkor malo soli žganje in kristalni sladkor Sestavine zmešamo in jih dobro pregnetemo. Testo pustimo za kratek čas počivat (ne dajem ga v hladilnik, samo pri miru ga pustim). Oblikujemo piškote (če imam f...
Preberite več

Gotske refleksije

Slika
Še ena tečajniška, potem pa neham, res … potem do nadaljnjega nimam tečajev. Dokler ne dobim urnika za fax, se ne menim o ničemer. Človek si mora postaviti prioritete, ne? In to nima nobene zveze s tetami, da ne bo pomote. Zadnje veliko vprašanje v stilu Hamleta in podobnih je bilo: Ali imeti zadovoljne tečajnike ali ne. Pravzaprav je šlo za gotico. Ne vem zakaj ob tej besedi vedno pomislim na skrajno nevarne bojevnike iz stripa o Asterixu, ki govorijo v gotici. Brez heca, njihovi dialogi so bili v oblačkih dejansko izpisani v gotici. To je bila ena od mojih prvih kaligrafskih zaljubljenosti, poleg naslova Financial Timesa in še enega časopisa, ki se ga ne spomnim več pa nič ne de. »Mi bi še eno pisavo,« so rekli predzadnjič, presenetljivo složno. »Eno tako, ki ne zavzame preveč prostora.« Kaj naj rečem na to? Nimam težav s tem, da se več naučijo, D, moja organizatorka pa tudi ne, imava radi zadovoljne tečajnike. OK, gotica bi šla. Ni tako hudo kot je videti. 5 konic peresa, kot ...
Preberite več