Graellsia Isabellae


I don't remember what I was looking for the other day, when something disrupted the so called order of my moth paintings. Between Actias Luna and Erebus Albicincta Obscurata, fluttered Graellsia Isabellae, perfect for Romance Sonambulo. According to Wikipedia, she is a European version of Actias Luna. Spanish Moon Moth lives in Spain and France. Red lines on her wings make her look less fragile than the green version, Luna Moth, although I think she is equally translucent. Somehow she seems rough, concrete, not something out of a fairy-tale, but a real moth. Beautiful and scary at the same time. 

The red lines on her wings remind me of a steel structure of a greenhouse. It's a crumbed down greenhouse, ovegrown with ivy, Virginia creeper and vine, abandoned for decades ... or so it seems. Each night the green maiden comes to the balcony, waiting among shadows. With silver eyes she watches the reflection of the moon on the water below in the fountain.


Graellsia Isabellae / Spanish Moon Moth / Španska mesečeva vešča. Photo source / vir

*

Ne spomnim se več kaj sem iskala, ko sem naletela na nekaj, kar je porušilo navidezni redosled mojih akvarelnih vešč. Med Actias Luno in Erebus Albicincta Obscurato je priletela Graellsia Isabellae, Španska mesečeva vešča. Kot nalašč za Mesečniško romanco. Glede na informacije na Wikipediji, živi v Španiji in Franciji in je evropska verzija Actias Lune. Zaradi rdečih linij na krilih je videti manj krhka kot zelena Mesečeva vešča, čeprav se mi zdi, da je enako prosojna. Po svoje je bolj groba, konkretna. Nič več napol namišljeno bitje iz pravljice, ampak resnična vešča. Lepa in strašljiva hkrati.

 Rdeče linije na njenih krilih me spominjajo na jekleno strukturo napol podrtega rastlinjaka, preraslega z bršljanom, virginsko plezalko in trto. Rastlinjak je že desetletja zapuščen ... ali pa se samo tako zdi. Vsako noč na balkon pride zelena mladenka in čaka med sencami. S srebrnimi očmi opazuje odsev lune na vodi v vodnjaku.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Slika
Oni dan je T. na virtualnem polju druženja objavila pesem, zaradi katere so se mi resno orosile oči. Taka preprosta fotka je to bila, videl se je del roke, ki drži knjigo odprto, medtem, ko druga roka fotografira. Pesem sem začutila kot napetost v trebuhu in pekočino za očmi. Pri poplavi poezije se mi to zelo redko dogaja. Zlezla sem čisto k ekranu, da sodelavec, ki je sicer zavzeto študiral druge stvari na svojem ekranu ne bi opazil, da sem nenadoma dobila dvakrat večje oči, ki so opazno bolj bleščeče, trepalnice pa so nekam hitro frfotale. Upam, da nisem kje povzročila cunamija, butterfly effect pa to. Objavljam jo v izvirniku … zadane še bolj. Prolaznik i topola Proširuju ulicu Preopterećenu saobraćajem Seku topole Buldožeri uzimaju zalet I jednim jedinim udarcem Obaraju drveće Jedna se topola samo zatresla Odolela je gvožđu Buldožer se od nje odmiče Bučno unatraške Priprema se za poslednji juriš Među okupljenim prolaznicima Stoji i jedan postariji čovek Skida šeši
Preberite več

Gotske refleksije

Slika
Še ena tečajniška, potem pa neham, res … potem do nadaljnjega nimam tečajev. Dokler ne dobim urnika za fax, se ne menim o ničemer. Človek si mora postaviti prioritete, ne? In to nima nobene zveze s tetami, da ne bo pomote. Zadnje veliko vprašanje v stilu Hamleta in podobnih je bilo: Ali imeti zadovoljne tečajnike ali ne. Pravzaprav je šlo za gotico. Ne vem zakaj ob tej besedi vedno pomislim na skrajno nevarne bojevnike iz stripa o Asterixu, ki govorijo v gotici. Brez heca, njihovi dialogi so bili v oblačkih dejansko izpisani v gotici. To je bila ena od mojih prvih kaligrafskih zaljubljenosti, poleg naslova Financial Timesa in še enega časopisa, ki se ga ne spomnim več pa nič ne de. »Mi bi še eno pisavo,« so rekli predzadnjič, presenetljivo složno. »Eno tako, ki ne zavzame preveč prostora.« Kaj naj rečem na to? Nimam težav s tem, da se več naučijo, D, moja organizatorka pa tudi ne, imava radi zadovoljne tečajnike. OK, gotica bi šla. Ni tako hudo kot je videti. 5 konic peresa, kot
Preberite več

Kačji pastir

Slika
Oblečen je v jesen, zamolklo rdečo, ki je z vsakim dnem, ki ga preleti nad vodo, temnejša. Voda je mirna kot steklo. Rdeča je, v njej se zrcali rdeče nebo. Gladino plašno predirajo vitki, zarjaveli nebotičniki. Njihova črna okna slepo zro v tišino. Ne maram ščurkov. Res jih ne maram, čeprav nisem še nobenega srečala, ki bi mi kaj hudega hotel. Po navadi gredo svojo pot in se niti ne zmenijo zame. Tisti v Regiiu Calabrii je (se mi zdi) celo bežal pred menoj. Tu in tam celo naletim na fotografijo, na kateri dotični primerek kuka izza vogala in je posneta iz direktnega zornega kota, da se modela vidi v obraz. Takrat je zelo simpatičen. Mirno si ga predstavljam kot junaka otroške risanke: na primer Ščurki oropajo banko ali Ščurek na nedeljskem izletu. Nič ne pomaga … ne maram ščurkov. Kljub temu mali mazohistek v meni rad prebira članke o ščurkih. Več kot jih je, bolj privlačen je članek. Če so pa v njem celo fotografije, je veselje toliko večje. Iz prebiranja sem se marsikaj naučila o šč
Preberite več