What's In a Name 2016 Wrap-Up



What's in a name 2016 was the first reading challenge I took part in. I didn't know what to expect but in the end quite enjoyed it. I chose the books I was going to read beforehand even though I could chose as I went along. I wanted to see how close I'll stick to the list, since I'm not particularly good at following set plans like dieting or Inktober, but that's another story. Anyway, what I read was:


There's only one book from the list I replaced. For an item of furniture I was planning to read The Mirror of the Sea by Joseph Conrad. After a couple of chapters I couldn't make myself continue. I remember sitting on a bus thinking that it's a beautifully written book but I just couldn't read it, wondering why. It was funny, it sounded as if I was apologising to Mr. Conrad for my lack of motivation. I chose The Cat's Table by Michael Ondaatje and enjoyed it immensely. 

I quite liked the challenge, not that I need encouragement to read, bit it was fun. I already have my list for 2017 ready. The future looks good.

*

Kaj je v imenu* 2016 je bil prvi bralni izziv, ki sem se ga lotila. Pravilo je, da si knjige izberemo glede na besedo, ki naj jo vsebuje naslov, in je določena vnaprej. Pravzaprav nisem vedela kaj naj pričakujem, a mi je bilo na koncu kar všeč. Knjige sem si izbrala vnaprej, čeprav bi si jih lahko izbirala sproti. Zanimalo me je koliko se bom držala zastavljenega seznama, saj nisem posebej dobra v sledenju vnaprej določenim pravilom ali načrtom, kot sta na primer dieta ali vsakodnevno oktobrsko risanje s črnilom, kar pa je spet druga zgodba. Kakor koli, prebrala sem naslednje knjige:


Zamenjala sem samo eno knjigo. V kategoriji oblačila sem nameravala prebrati The Mirror Of the Sea Josepha Conrada, vendar se nekako ni izšlo. Prebrala sem prvih nekaj poglavij, potem pa se je ustavilo. Spominjam se, da sem sedela na avtobusu in razmišljala o tem, da je knjiga sicer lepo napisana, vendar je nisem in nisem mogla prebrati do konca. Zvenelo je kot da bi se želela g. Conradu opravičiti zaradi pomanjkanja motivacije. Namesto te knjige sem potem izbrala Mačjo mizo Michaela Ondaatjeja in jo z užitkom prebrala.

Izziv mi je bil kar zabaven, čeprav ne potrebujem posebne spodbude, da bi brala. Seznam za 2017 je že pripravljen. Vredi bo.


* Fraza What's in a name je vzeta iz Shakespearovega dela Romeo in Julija, iz balkonskega prizora, ko Romeo posluša Julijin monolog. Prevod Otona Župančiča se glasi Kaj je ime?, kar pa za namen knjižnega izziva ne zveni ravno najbolje, saj je poanta izziva v tem, da moramo udeleženci izbrati knjigo, ki vsebuje določeno besedo v naslovu, zato se mi zdi Kaj je v imenu, bolj smiselno. Nisem preverjala drugih prevodov. Tako usodno pomembno pa spet ni.
 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Slika
Oni dan je T. na virtualnem polju druženja objavila pesem, zaradi katere so se mi resno orosile oči. Taka preprosta fotka je to bila, videl se je del roke, ki drži knjigo odprto, medtem, ko druga roka fotografira. Pesem sem začutila kot napetost v trebuhu in pekočino za očmi. Pri poplavi poezije se mi to zelo redko dogaja. Zlezla sem čisto k ekranu, da sodelavec, ki je sicer zavzeto študiral druge stvari na svojem ekranu ne bi opazil, da sem nenadoma dobila dvakrat večje oči, ki so opazno bolj bleščeče, trepalnice pa so nekam hitro frfotale. Upam, da nisem kje povzročila cunamija, butterfly effect pa to. Objavljam jo v izvirniku … zadane še bolj. Prolaznik i topola Proširuju ulicu Preopterećenu saobraćajem Seku topole Buldožeri uzimaju zalet I jednim jedinim udarcem Obaraju drveće Jedna se topola samo zatresla Odolela je gvožđu Buldožer se od nje odmiče Bučno unatraške Priprema se za poslednji juriš Među okupljenim prolaznicima Stoji i jedan postariji čovek Skida šeši
Preberite več

Gotske refleksije

Slika
Še ena tečajniška, potem pa neham, res … potem do nadaljnjega nimam tečajev. Dokler ne dobim urnika za fax, se ne menim o ničemer. Človek si mora postaviti prioritete, ne? In to nima nobene zveze s tetami, da ne bo pomote. Zadnje veliko vprašanje v stilu Hamleta in podobnih je bilo: Ali imeti zadovoljne tečajnike ali ne. Pravzaprav je šlo za gotico. Ne vem zakaj ob tej besedi vedno pomislim na skrajno nevarne bojevnike iz stripa o Asterixu, ki govorijo v gotici. Brez heca, njihovi dialogi so bili v oblačkih dejansko izpisani v gotici. To je bila ena od mojih prvih kaligrafskih zaljubljenosti, poleg naslova Financial Timesa in še enega časopisa, ki se ga ne spomnim več pa nič ne de. »Mi bi še eno pisavo,« so rekli predzadnjič, presenetljivo složno. »Eno tako, ki ne zavzame preveč prostora.« Kaj naj rečem na to? Nimam težav s tem, da se več naučijo, D, moja organizatorka pa tudi ne, imava radi zadovoljne tečajnike. OK, gotica bi šla. Ni tako hudo kot je videti. 5 konic peresa, kot
Preberite več

Kačji pastir

Slika
Oblečen je v jesen, zamolklo rdečo, ki je z vsakim dnem, ki ga preleti nad vodo, temnejša. Voda je mirna kot steklo. Rdeča je, v njej se zrcali rdeče nebo. Gladino plašno predirajo vitki, zarjaveli nebotičniki. Njihova črna okna slepo zro v tišino. Ne maram ščurkov. Res jih ne maram, čeprav nisem še nobenega srečala, ki bi mi kaj hudega hotel. Po navadi gredo svojo pot in se niti ne zmenijo zame. Tisti v Regiiu Calabrii je (se mi zdi) celo bežal pred menoj. Tu in tam celo naletim na fotografijo, na kateri dotični primerek kuka izza vogala in je posneta iz direktnega zornega kota, da se modela vidi v obraz. Takrat je zelo simpatičen. Mirno si ga predstavljam kot junaka otroške risanke: na primer Ščurki oropajo banko ali Ščurek na nedeljskem izletu. Nič ne pomaga … ne maram ščurkov. Kljub temu mali mazohistek v meni rad prebira članke o ščurkih. Več kot jih je, bolj privlačen je članek. Če so pa v njem celo fotografije, je veselje toliko večje. Iz prebiranja sem se marsikaj naučila o šč
Preberite več