How Far Can I Go?


Last year I started to experiment with a single subject and a limited palette. I wanted to see how far I can go. How many paintings I can paint before my imagination runs out or I get fed up. So far I keep painting. Although the task is repetitive, since I keep drawing the same knot of letters and using the same orange and blue colours, there's something different in each painting. People I show them to seem to be a bit confused. Not by what they are seeing, I think they got used to it by now, but by the seemingly obscure reason behind it. Why would I want to paint the same thing over and over again? It's similar to mountain climbing. Why do people climb the same rocks? Because they aren't the same.


*

Lansko leto sem razmišljala o tem kako daleč lahko grem z istim motivom. Ne podobnim, ampak točno tem. Narisala sem ga na navaden papir, ki sem ga na hrbtni strani pobarvala z grafitnim svinčnikom, sedaj pa ga prenašam na akvarelni papir. Vedno enako, z istimi barvami pa vendar vsakokrat drugače. Zanima me koliko jih lahko naslikam, predem ni izhlapi domišljija ali pa se mi vse skupaj upre. Zaenkrat še gre, čeprav je delo ponavljajoče. Ljudje, ki jim slike pokažem, so rahlo zmedeni. Pa ne zaradi motiva, tega so se do sedaj že navadili, ampak zaradi razlogov za takim početjem. Zakaj bi slikala vedno znova isti motiv? Mislim, da je podobno hribolazenju. Zakaj ljudje nenehno plezajo po istih skalah? Zato ker niso iste.



Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Vincent van Gogh, Med žitom in nebom

What’s In A Name 2016