Zima, zima, mraz
Res ne vem kam je izginil december. Gledano nazaj, kot da sploh ne bi obstajal. Z M-jem sva bila na izletu v Budimpešti, zelo kmalu sva okrasila smrekico, naročila sem revijo The Art of Watercolour, ta mesec pa odjavila članstvo iz kaligrafskega društva. Starejši nečak je imel rojstni dan, tako da sem prišla do svoje doze kitajske hrane, dame s Pedagoške pa smo imele 25. obletnico mature. Prvič sem šla na sestanek angleškega knjižnega kluba, kjer sem javno priznala, da nisem prebrala knjige, ker mi ni bila všeč. To se v preteklosti ni zgodilo, vedno sem jo prebrala, pa čeprav na silo. Verjetno (gotovo) se je zgodilo še kaj pa se ta trenutek ne spomnim.
Ne maram novoletnih zaobljub. Ni posebnega razloga za antipatijo, razen tega, da se jih do sedaj nikoli nisem držala. Zato je bolje, da morebitnih želja sploh ne omenjam, saj bi pod napačno nalepko zaobljub gotovo ostale neizpolnjene.
Z grozo v srcu ugotavljam, da mi letos nenormalno paše mraz. Verjetno zato, ker ga ni. Z M-jem sva bila v Kranjski gori in Planici, pihalo je in kaj na smeh mi je šlo, ko mi je veter nosil sneg v obraz. Ne vem, če sem to res jaz ...
Komentarji
Objavite komentar