Haiku

Obožujem knjižne sejme … kakršne koli sejme s knjigami. Včasih kaj kupim, drugič spet ne, dovolj je, da gledam in vdihujem vonj po papirju. Sprehajam se in opazujem, se kakšne knjige dotaknem, jo odprem in preberem naključni odlomek, da vidim kakšen okus ima. Ne maram vsiljivih prodajalcev, ki mi hočejo na vsak način pomagati pa čeprav sem jim že nekajkrat zatrdila, da se znajdem. Rada imam mir. Verjetno podobno kot pri hrani, ljubezni ali razmišljanju.

Letos sem šla po nekaj letih spet na Frankfurt po Frankfurtu. Na prste se mi je zalepila mala knjižica z japonskimi haikuji. Ravno tistega dne sem jih iskala pa spletu pa mi nobena stran ni bila všeč. Brez pravega razloga, pravzaprav, verjetno smo zato, ker je knjižica že čakala name. Do današnjega dne je še nisem prebrala v celoti. Namenoma zavlačujem in vsak dan izberem kak haiku … tako naključno, kot bi izbirala dnevne inspiracije. Obožujem trenutek, ki je zamrznjen v treh kratkih vrsticah.

Haiku za danes:

I go out alone

to visit a man alone

in this autumn dusk

Buson

Črnilo na pausu, malce pozlate, čajna svečka, megleno bel krožniček … v temi.