Magični pravokotniki z besedilom
Glede na to, da imam mlajšega brata, je bil strip neka zelo vsakdanja sestavina mojega otroštva in mladosti. A. se je iz stripov celo naučil brat, »bral« jih je še preden je začel hoditi v šolo. Vsi možni klasični junaki (tipa Mikija Miške in druščine), superheroji (Sipderman, Flash Gordon, Conan in ostali), kavbojci, indijanci, Zagor, Corto Maltese, Veliki Blek, Komandant Mark, Princ Valiant, Kralj Artur, Alan Ford, Zvitorepec, Asterix, Lucky Luke in tako dalje, in tako naprej, lahko bi jih naštevala v nedogled … ja pa še Krcko, miš, ki se bori z negativcem Antracitom, podgano z brazgotino v obliki črke X na čelu (črke … hm) … skratka, dolgo časa so vsi skupaj živeli z nami v trisobnem blokovskem stanovanju. Najraje sem brala tiste stripe, ki so bili lepo narisani in to tako, da mi ni bilo treba brati vseh oblačkov in okvirčkov z besedili, da bi razumela zgodbo … ki me pravzaprav niti ni tako usodno zanimala. Poznala sem celo ljudi, ki so na stripe gledali kot na nekaj manj vrednega, da to pa že ne more biti »resna« umetnosti, sploh pa strip ni primeren za dekleta (fantje imajo nek nerazložljiv odpustek na tem področju). Ma ja, vraga …!
Morda mi je bilo ravno zaradi toliko informacij tako težko domisliti koncept stripa za umetniški likovni projekt. Katero zgodbo, kakšno risbo, s čim, koliko kadrov, zakaj … in ustvarjanje stripa pristane v polju pretirane svobode, ki pa vemo, da lahko postane problematična. Kaj naj naredim, da ne bo tako, kot je naredil že kdo drug? Potem mi je v ušesih ostala ugotovitev Maxa Anderssona, švedskega striparja, da lahko rišeš kar hočeš, kakor hočeš, združena z idejo abstraktnega stripa in problem je bil nenadoma rešen.
Abstraktni strip, ja … lahko je brez besedila ali brez zgodbe, lahko so samo okvirčki s črtami ali pikicami, lahko ima oblačke za besedila pa so v njih čačke, ki nič ne pomenijo, možnosti je nešteto. Ampak najboljše od vsega pa je, da se pod definicijo abstraktnega stripa lahko kvalificirata tudi letrizem in visual poetry, skartka stvari, ki jih že počnem. Zakaj sem se potem sekirala zaradi koncepta stripa, če pa, recimo temu, delam abstraktne stripe že sedem let?
Komentarji
Objavite komentar