The Ghosts of Lost Ships


Sometimes the moths remind me of ships, invisible, silent ... lost in blue oblivion.

*

Nočni metulji me včasih spominjajo na ladje; nevidne, tihe in izgubljene v modri pozabi.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Unciala, okvirji in omejitve

Slika
Prejšnji teden sem začela s kaligrafsko delavnico, na kateri se učimo uncialo. Ko sem želela še pred začetkom tečaja nekomu na hitro pojasniti katera pisava je to, so mi prišli na misel plakat za Riverdance, Irish Pub in tetovaže, narejene iz irskih vozlov. Čeprav so to najočitnejši primeri, je unciala še mnogo več … predvsem pa je še mnogo starejša. Izvira iz 2. ali 3. stoletja iz severne Afrike. Iz česa se je razvila, bi se verjetno dalo razpravljati. Nedvomno je podobna grški unciali, ki je bila uradna pisava krščanske cerkve. Ker je krščanstvo v tistem času vedno bolj dobivalo na pomenu in se širilo po rimskem imperiju, je verjetno, da so grško uncialo zgodnji kristjani prilagodili svojim potrebam in latinščini.
Unciala je majuskula, ima samo velike črke. Tečajniki so po navadi presenečeni, saj menijo da je ravno obratno, ker so črke na prvi pogled podobne našim malim. Črke so okrogle in velike, zavzamejo veliko prostora, dolge besede so videti razpotegnjene. Eden od mojih večnih n…
Preberite več

Sitting on the Dock of the Bay

Slika
Sittin' in the mornin' sun
I'll be sittin' when the evenin' comes
Watchin' the ships roll in
Then I watch 'em roll away again, yeah*


M and I spent five days in Koper, a port town on Slovenian coast. The coast is only an hour ride from Ljubljana, so I never seriously thought of spending my holydays there. We always look for faraway places to go to. Why not spend some more time in a town we have already visited, but left before it could leave an imprint on our memory. By memory I'm referring to the sentimental part, the one full of hidden meanings I haven't deciphered yet. And I'm not likely to, since I don't put enough effort into it. I like it as it is, misty and smelling of salt and wet stone.
I never thought watching ships could be a zen like experience. The first time we saw one was one late evening while we were sitting on the beach in near-by Žusterna. There were a couple of boys splashing by the pier and a woman having a stressing conversat…
Preberite več

Hrast i kamen, Ljubica Verbič

Slika
Virtus, non copia vincit. (Pogum zmaga, ne mnoštvo)
Priznam, da mi je zelo težko pisati o tej knjigi. Pa ne samo zato, ker jo je napisala moja mama in da temelji na pismih in dnevniških zapisih mojega deda po očetovi strani, ampak zato, ker sem jo doživela zelo čustveno. Ne spomnim se več kdaj me je kakšna knjiga ganila do solz in to zelo. Saj veš (ali pa tudi ne), ko sediš na avtobusu in bereš in vsake toliko nehaš in gledaš skozi okno, da se ti oči nehajo solziti in potem v vzvratnem ogledalu ujameš pogled voznika avtobusa, ki najbrž ne ve kaj bi si mislil. 
Roman obravnava dedovo življenje od konca šolanja na vojaški akademiji, razporeditve na delo v Ljubljano in kasneje v Varaždin, od koder se je ob izbruhu druge svetovne vojne vrnil v Ljubljano. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so ga Italijani zaprli in ga kasneje, kot oficirja, poslali v taborišče za vojne ujetnike v Italiji. Najprej v Averso, kasneje v Acquapendente, po padcu Italije 1943 pa so ga, skupaj z drugimi ujetni…
Preberite več