The Ghosts of Lost Ships


Sometimes the moths remind me of ships, invisible, silent ... lost in blue oblivion.

*

Nočni metulji me včasih spominjajo na ladje; nevidne, tihe in izgubljene v modri pozabi.



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Unciala, okvirji in omejitve

Slika
Prejšnji teden sem začela s kaligrafsko delavnico, na kateri se učimo uncialo. Ko sem želela še pred začetkom tečaja nekomu na hitro pojasniti katera pisava je to, so mi prišli na misel plakat za Riverdance, Irish Pub in tetovaže, narejene iz irskih vozlov. Čeprav so to najočitnejši primeri, je unciala še mnogo več … predvsem pa je še mnogo starejša. Izvira iz 2. ali 3. stoletja iz severne Afrike. Iz česa se je razvila, bi se verjetno dalo razpravljati. Nedvomno je podobna grški unciali, ki je bila uradna pisava krščanske cerkve. Ker je krščanstvo v tistem času vedno bolj dobivalo na pomenu in se širilo po rimskem imperiju, je verjetno, da so grško uncialo zgodnji kristjani prilagodili svojim potrebam in latinščini.
Unciala je majuskula, ima samo velike črke. Tečajniki so po navadi presenečeni, saj menijo da je ravno obratno, ker so črke na prvi pogled podobne našim malim. Črke so okrogle in velike, zavzamejo veliko prostora, dolge besede so videti razpotegnjene. Eden od mojih večnih n…
Preberite več

Gotske refleksije

Slika
Še ena tečajniška, potem pa neham, res … potem do nadaljnjega nimam tečajev. Dokler ne dobim urnika za fax, se ne menim o ničemer. Človek si mora postaviti prioritete, ne? In to nima nobene zveze s tetami, da ne bo pomote.
Zadnje veliko vprašanje v stilu Hamleta in podobnih je bilo: Ali imeti zadovoljne tečajnike ali ne. Pravzaprav je šlo za gotico. Ne vem zakaj ob tej besedi vedno pomislim na skrajno nevarne bojevnike iz stripa o Asterixu, ki govorijo v gotici. Brez heca, njihovi dialogi so bili v oblačkih dejansko izpisani v gotici. To je bila ena od mojih prvih kaligrafskih zaljubljenosti, poleg naslova Financial Timesa in še enega časopisa, ki se ga ne spomnim več pa nič ne de.
»Mi bi še eno pisavo,« so rekli predzadnjič, presenetljivo složno. »Eno tako, ki ne zavzame preveč prostora.«
Kaj naj rečem na to? Nimam težav s tem, da se več naučijo, D, moja organizatorka pa tudi ne, imava radi zadovoljne tečajnike. OK, gotica bi šla.
Ni tako hudo kot je videti. 5 konic peresa, kot 45 stop…
Preberite več

La Biennale di Venezia - Viva Arte Viva

Slika
This year’s La Biennale di Venezia consists of nine trans-national pavilions or families of artists, according to themes their works of art tackle. There are for example Pavilion of Artists and Books, Pavilion of Time and Infinity and Pavilion of Shamans. I thought artworks dealing with books and writing I would find the most appealing. There were quite a number of them, all of them fascinating, but writing in itself wasn’t the most interesting part. It’s what writing does, the way it connects people, different ages in history and different cultures that got me thinking. What a small thing a person does means to the society at large, and what works of art can do to the community artists live in. The role of art changes with time. From (mostly) depicting the world we live in, through numerous mutations, it evolved into an important “ingredient” of a community.
Art is a space for reflection, individual expression and freedom. Considering this, art generates the pluralism of voices. Hassa…
Preberite več