Rogla, drevesa in zgodbice


Drevesa ... Včasih se sprašujem česa vse se spominjajo. Sprehod po gozdu podnevi je fenomenalen. Ponoči? Ne spraviš me tja za noben denar. Zakaj se mi zdi tako strašljiv? Gotovo ne zaradi živali, niti zaradi šumov, ki se jih zlahka da pojasniti. Pravzaprav ne vem zakaj. Morda so mi ta strah vsadile raznorazne zgodbe in zgodbice. Morda pa je enostavno tako kot je in zgodbe nimajo nič s tem. Morda se zgodbe napajajo iz resničnosti in so dovolj stare, da si jih nihče ni izmislil. Samo gledal je drugače nanje. Ta nit razmišljanja gre lahko v nedogled pa raje ne bo. Sprehod po gozdu je boljši. Podnevi, jasno.






Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Unciala, okvirji in omejitve

Imaginarium

Gotske refleksije