Poročni šopek

Oni dan mi je M poslala sporočilo: potrebujem nekaj za prijateljico, ki se poroči. Krasno, pomislim … kakšna pa je? Naše sorte: romantična, rahlo darkerska tridesetletnica.

Rahlo darkerska pa še romantična. Torej odpadejo klasični poročni motivi. Z besedilom sta mi pomagali kar M in njena sestra. Všeč jima je bil Besame mucho, sicer pa lahko počnem kar hočem, v kompozicijo in ostale tehnikalije se nista spuščali. Obožujem proste roke … tega mi menda ni treba posebej poudarjati.

Moja prva asociacija na poroko so rože … kakršne koli: v šopku, v laseh ali raztresene po sivih kamnitih tleh prastare stavbe. Vedno rože, v vseh barvah. Nekoč sem sedela v velikem turističnem avtobusu, ki je obstal v nalivu. Skozi veliko sprednje okno, po katerem je tekla voda sem opazovala rdeče, bele in rumene gladiole. Zaradi dežja so bile zabrisane, prehajale so druga v drugo.
V soboto bodo gotovo rože. Če si smem izposoditi malce arhaično frazo: Naj živita ženin in nevesta!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ne daj se, dušo

Istarski cukarini

Gotske refleksije